Kḭ gə́ d’ḭ ɓee-ɓər’g Babilɔn tel ree ɓee lé
1 Mee ləb ko̰ɓee gə́ dɔtar’g lə Sirus, mbai gə́ Persə lé Njesigənea̰ ar ta gə́ yeḛ pa gə ndu Jeremi lé aw lée’g béréré ya. Njesigənea̰ lé ɔs Sirus, mbai gə́ Persə lé ɓɔḭ-ɓɔḭ gə mba karee ar dee d’ila mber gə looje lai mee ɓeeko̰’g ləa ləm, gə ndaŋg taree mee maktub’g ləm tɔ pana : 2 Sirus, mbai gə́ Persə pa togə́bè pana: Njesigənea̰ Ala gə́ si dara lé am ɓeeko̰je lai gə́ dɔ naŋg nee ləm, yeḛ un ndia mba kam m’unda kəi-mbai mee ɓee gə́ Jerusalem dɔ naŋg gə́ Juda’g m’aree ləm tɔ . 3 See na̰ ɓa mbuna sí’g to gə́ dəw ləa wa. Maji kar Ala ləa nai səa ndá maji karee tuga loo aw Jerusalem gə́ to dɔ naŋg lə Juda lé gə mba kunda kəi lə Njesigənea̰, Ala lə Israɛlje lé ya! 4 Loo gə́ rara ɓa gə́ ges ŋgan Israɛlje nai keneŋ lé maji kar dəwje gə́ lée’g neelé d’ar dee larnda gə larlɔr ləm, gə némajije ɓəd-ɓəd gə nékulje ləma, gə nékarje gə́ d’ḭ gə meḛ dee d’ar ləm tɔ, mba ra ne kəi-Ala gə́ to Jerusalem lé.
5 Yen ŋga, mbai dɔ gel-bɔje lə Judaje gə Bḛjamije ləm, gə njékinjanéməsje ləma, gə Ləbije ləm tɔ lé deḛ lai gə́ Ala ɔs dee ɓɔḭ-ɓɔḭ lé ndá d’uba naŋg d’ḭ gə mba kaw Jerusalem kaw ra kəi lə Njesigənea̰ keneŋ tɔ. 6 Dəwje lai gə́ d’isi gugu dɔ dee sub lé d’ar dee néje gə́ ra gə larnda gə larlɔr ləm, gə némajije ɓəd-ɓəd ləm, gə nékulje ləm, gə néje gə́ gad dee to yaa̰ ləma, gə nékarje gə́ d’ḭ gə meḛ dee d’ar ləm tɔ.
7 Mbai Sirus lé teḛ gə nékulaje gə́ kédé to mee kəi’g lə Njesigənea̰ lé ar dee, to néje gə́ Nebukadnesar odo Jerusalem ləw ba aw ne aw ɔm kəi-magə’g ləa lé. 8 Sirus, mbai gə́ Persə ula Mitredat gə́ to njeŋgəm nébaoje neelé gə mba karee teḛ ne gə́ raga tura gée ar Sesbasar, mbai gə́ njekaa dɔ ɓee gə́ Juda lé. 9 Aa ooje, bula lə néje lé ɓa nee: bai-larlɔr rɔ-munda ləm, bai-larnda tɔl-dɔg (1.000) ləma, gə kiaje as rɔ-joo-giree-jinaikara ləm tɔ, 10 ŋgo-larlɔr as rɔ-munda ləm, ŋgo-larndaje gə́ maji orè goo mareeje d’as tɔl-sɔ gə dəa dɔg (410) ləma, gə nékulaje gə́ raŋg ɓəd-ɓəd d’as tɔl-dɔg (1.000) ləm tɔ. 11 Nékulaje lai gə́ deḛ ra gə larlɔr gə larnda lé d’as tɔl-dɔg-loo mi gə dəa tɔl sɔ (5.400). Sesbasar aw ne Jerusalem mee ndəa gə́ d’ḭ ne ɓee-ɓər gə́ Babilɔn tel ree’g lé.
Wak honna ge Sirus ne ne zok ge Dok ne sinna pe
1 Del ge zḛ ge ge Sirus ne ame gan suwal Perse go, ne wi fare ge anabi Irmiya ne waage pe ɗe, Bage ɗiŋnedin vot Sirus gan ge Perse ne pala, Sirus e a oy fare mbe no na suwal go mwaɗak, a njaŋge na njaŋge me go : 2 «Sirus, gan ge Perse ne jan go: Bage ɗiŋnedin Dok ge ne digi zi ya ho̰ mbi suwal ge ne suwar pal ma pet, é mbi go mbi sḭ na zok ge ne Ursalima go, na ge ne suwal Yuda go digi . 3 Ne aŋ buwal zi, ndu ge daage pet ge ne kwa tene go na ge na ne ne, na mbo Ursalima ge ne suwal Yuda go ya, na mbo sin Bage ɗiŋnedin Dok ge Israyela ne zok. A dok ge ne Ursalima go ne. Ya̰ Dok ge nama ne ka ne nama! 4 Ge swaga ge daage go pet ge Israyela vya ma ne ka mbay ne go, naa ge ne swaga mbe go ma ho̰ nama fool kaal ma, ne dinar ma, ne kaŋ kwaɗa ma, ne kavaar ma, ne bobo ge laar ɓyareya ma ne zok ge Bage ɗiŋnedin ne ge ne Ursalima go pe.»
5 Swaga mbe go, ga̰l ge ne hir ge Yuda ne zi ma, ne ge Bayami ne ma, poseya ne naa ge ke tuwaleya ma, ne Levi vya ma, nama ge Dok ne é nama dulwak zi go nama mbo sin zok ge Bage ɗiŋnedin ne ge ne Ursalima go ma, a ɗage mborra. 6 Nama naa ge gulum pala ma hon nama kaŋ ge ne ɗeere ne fool kaal ma, ne dinar ma, ne kaŋ kwaɗa ge daage pet, ne kavaar ma, ne bobo ge laar ɓyareya ma me ne zok ge Dok ne pe.
7 Gan Sirus abe kaŋ ma ge Nebukadnezar dḛ ne abe nama ne Ursalima ya, ne zok ge Bage ɗiŋnedin ne zi ya, mbo ya eya na dok zok zi ma ya zum . 8 Wak honna ge Sirus, gan ge Perse ne pal, Mitredat bage koy kaŋ ma abe nama ya zum, hon nama Chechbasar, ga̰l ge Yuda ne tok go.
9 Ndi nama isiya no: fal ge dinar tapolɗu, fal ge fool kaal ma dubu ɗu, wa̰le ma wara azi para lamaɗo, 10 seɗe ge dinar ma tapolɗu, seɗe ge fool kaal ge er tok ma kikis anda ne para wol, kaŋ ge ɗogle ma dubu ɗu me.
11 Kaŋ ge dinar ma ne ge fool kaal ma ɓan digi pet dudubu anuwa̰y ne para kikis anda. Chechbasar mbo ne nama mwaɗak, ɓanna ne naa ge paal ma ne suwal Babilon go mbo Ursalima.