Naa ge sayda ma azi
1 A hon mbi kereŋ dimma ne ra̰y uwara ŋgayya go, a jan mbi go: «Ɗage mbo ŋgay zok ge mbegeya ge Dok ne, ne twal tuwaleya me, isi nama ge ne uware Dok ne zok mbe zi ma me . 2 Amma ya̰ na yapul ge zum ge baŋ, ŋgay na to, ne da pe a ho̰ na pehir ge ɗogle ma. A mbo twacwage suwal ge mbegeya ɗiŋ saba wara anda para azi . 3 Mbi mbo teme mbi naa ge sayda ma ya azi, a kan kasigir ma bama ta, a mbo waage fare dam dubu ɗu ne para kikis azi ne para wara myanaŋgal.»
4 Nama mbe ma no, a uwara Olive ge azi ma, ne ɗuli kal ge azi ma, ge a ne Bageyal ge ne suwar pal ndwara se ma ne . 5 Kadɗa ndu a̰me ɓyare ke nama yál, ol wat ne nama wak zi ya, til nama naa ge ho̰l ma uzi. Ago ndu ge ne ɓyare ke nama yál a ŋgat na su uzi. 6 A da ne pool ge tele pḭr be ge swar mam ya se bama dam ge waage fare ma zi mwaɗak. A da ne pool ge saŋge mam swama, ne pool ge e mbogom ge daage laar ɓyareya ge bama ne pal suwar pal .
7 Swaga ge a ne mbo á fare waageya ya, kavaar ge ne say ne táál ge siya ma ne se ya digi mbo mbal pore ne nama, mbo hal nama pal, mbo hun nama . 8 Nama siya ma mbo ga kanna viya̰ ga̰l ge suwal ga̰l ne go, na ge a ne tol na sḭ go suwal Sodom ma ne Masar, na ge a ne pé nama Bageyal go . 9 Pehir ma, ne hir ma, ne wak farra ma, ne suwal a mbo ka mbo ya ndil nama siya ma ɗiŋ dam ataa ne nus, a mbo vin go a mbú nama to bat. 10 Naa ge ne suwar pal ma mbo ke laar saal ge be to ne nama siya pe, a mbo kat ne tuli, a mbo ka teme ta bobo ma, ne da pe anabi ge azi mbe ma ke nama yál ge be to.
11 Go̰r dam ataa ne nus mbe go, O̰yom ge ndwara mbo mbo ne Dok ta ya wat nama zi, a mbo ɗage digi mḛya, naa ge a ne mbo ya ndil nama, vo ge ɓaŋlaŋ mbo wan nama . 12 A za̰ ka̰l ge ɓaŋlaŋ ne digi zi ya jan nama go: «Mbo me ya go go!» A mbo mbo digi zi ya, pḭr zi ya ge bama naa ge ho̰l ma ndwara go . 13 Swaga mbe juju, suwar ndat ndatɗa ge baŋlaŋ, suwal le ɗu ne wol zi gul uzi, naa dudubu ɓyalar su suwar ndatɗa mbe zi. Naa ge ne gá ma, vo wan nama, a saŋge uware Dok ge ne digi zi ya.
14 Yál ge azi kale ne, ndi yál ge ataa mbo ya go ne se se no.
Burci ge ɓyalar sunna
15 Maleka ge ɓyalar sun burci. Ka̰l a̰me ma ndaar jan fare ne digi zi ya go: «Se no muluk ge dunya ne ya nee Bageyal ma ne na Kris tok go, mbo ke muluk doŋ pe ma ne doŋ pe ma 16 Naa ga̰l ge sabar ge wara azi para anda ge a ne ka ne bama hool pal Dok ndwara se ma, a gur na ndwara se, a ka uware na, 17 a ka jan go: «Bageyal, Dok ge pool pet, mo ge ne go, ge ne ka dḛ, mo ame pool ge mo ne ge ɓaŋlaŋ, mo ke muluk no. 18 Pehir ge ɗogle ma ɗage julili pore, amma se no a mo pore juliliya ya̰ ya ne, a mo swaga kun sarya naa ge siya ma pal ya̰ ya ne, ne swaga ge mo gwan ne mo mo̰r anabi ma, ne naa ge mbegeya ma, ne naa ge ne sya mo dḭl vo ma potɗa ya̰ ya ne, naa jabso ne naa ga̰l. A swaga ge burmi nama ge a ne burmi suwar uzi ma ne ya̰ ya ne
19 Ge digi zi ya, zok ge mbegeya ge Dok ne wak hage, sandu wak tuli dyan ya na zok mbegeya mbe zi. Swaga mbe go, mam serra ma, ne ko̰r ma, ne mam ba̰yya ma, ne suwar ndatɗa ma, ne tuwar ndaar ma swar ya se gḛ ge be to.
Njékɔrgootaje joo lé
1 Deḛ d’am ŋgawlal kára asəna gə kag-kwɔji-né bèe pana: Maji kam m’ḭta m’wɔji ne kəi-Ala ləm, m’wɔji loo-nékinjaməs ləma, m’tura deḛ gə́ d’isi keneŋ gə mba kwa Ala meḛ dee’g ləm tɔ . 2 Nɛ maji kam m’ya̰ dan mee ndògo gə́ raga ɓó m’wɔjee el, mbata to loo-kaar lə ginkoji dəwje gə raŋg ndá ɓee gə́ to gə kəmee doi lé d’a gə tuba naŋg mbaji-mbaji as naḭ rɔ-sɔ-giree-joo . 3 M’a kun ndum kar njékɔrgootaje ləm gə́ joo lé siŋga dee mba kɔr ne goo ta kar ndɔ dee tɔl-dɔg-giree-joo gə dəa rɔ-misa̰, d’a kaar gə kubu-kwa-ndòo rɔ dee’g.
4 Deḛ neelé to gə́ kag koiyoje gə́ joo ləm, gə kag pərndɔje gə́ joo ləm tɔ gə́ d’aar tar no̰ Mbai dɔ naŋg nee . 5 Ɓó lé nana ɓa ndigi ra sə dee némeeyèr ndá pər a teḛ ta dee’g roo ne njéba̰je lə dee. Ɓó lé nana ɓa gə́ ndigi ra sə dee némeeyèr ndá yoo-pər neelé ɓa gə́ kuma̰ yoo dee ya. 6 Siŋga dee as kudu loo-kil-lə-ndi kar ndi ər el ndəa gə́ d’ɔr ne goo ta lé saar ləm, mba kar manje tel məs ləma, gə kunda naŋg nee kar rɔko̰je gə́ gə ria-ria oso dɔ dəwje’g to gə́ meḛ dee wɔji lé ləm tɔ . 7 Loo gə́ d’a tɔl ŋgaŋ kɔr goo ta lə dee bém mba̰ ndá da gə́ ḭ mee bwa-wəl gə́ ɔr duu’g lé a rɔ sə dee ləm, a dum dee ləma, a tɔl dee ləm tɔ . 8 Yoo dee a to naŋg ŋgaŋ nada mee ɓee-boo’g gə́ d’unda ria gə goso d’wɔji ne dɔ Sɔdɔm gə Ejiptə ləm, gə ɓee gə́ ɗar Mbaidɔmbaije lə dee kaar kag’d keneŋ ləm tɔ . 9 Koso-dəwje ləm, gə gelɓee dəwje-dəwje ləm, gə ginkoji dəwje gə raŋg ləma, gə deḛ gə́ tapa dee to gə ria-ria ləm tɔ, deḛ nja d’a koo yoo njékɔrgootaje lé ndɔ dee munda gə gesee, deḛ gə́ yoo dee a to tar lal dubu lé. 10 Dəw-mee-ɓeeje gə́ dɔ naŋg nee rɔ dee a lel dee ləm, d’a kal ne rɔ dee kar ne na̰ nénoji yo gə́ nee ləm tɔ mbata njékɔrgootaje gə́ joo lé to njébəg dəw-mee-ɓeeje gə́ d’isi dɔ naŋg nee. 11 Loo gə́ ndɔ munda gə gesee dəs mba̰ ndá kəmə ḭ rɔ Ala’g uru meḛ dee’g ɓa d’ḭ tar ɓəi. Deḛ gə́ d’oo dee lé ɓəl dəb dɔ dee’g rigim . 12 Deḛ d’oo ndu dəw ɓar dara pana: Alje gə́ rɔm’g nee. Ndá deḛ d’ḭ d’uru dan mum’g loo-kil-lə-ndi, ar njéba̰je lə dee d’oo dee gə kəm dee ya . 13 Mee kàree’g neelé naŋg yə ɓugu-ɓugu ndá dəb ɓee-boo lé tuji loo-kára ndá debeeje nai jinaikara. Dəwje tɔl-dɔg-loo-siri d’wəi keneŋ ndá dɔkal deeje gə́ nai lé ɓəl yaa̰ ləm, d’ula ne rɔnduba dɔ Ala’g gə́ si dara lé ləm tɔ .
14 Némeeko̰ gə́ njekɔm’g joo lé godo mba̰. Aa oo, waga ɓa némeeko̰ gə́ njekɔm’g munda lé a teḛ ɓəi.
To̰to̰ gə́ njekɔm’g siri lé
15 Kura gə́ dara gə́ njekɔm dee’g siri lé im to̰to̰ ndá ndu dəwje ɓar dara doo-doo pana: Ɓeeko̰ gə́ naŋg neelé tel to ka̰ Mbaidɔmbaije lə sí gə ka̰ Kristi ləa ndá yeḛ a kuba dɔ dee gao sí tar gə ləbee-ləbee gə no̰ ya . 16 Ŋgatɔgje gə́ rɔ-joo-gir-dee-sɔ gə́ d’isi no̰ Ala’g dɔ kalimbaije’g lə dee lé deḛ d’unda barmba dəb kəm dee naŋg d’wa ne Ala meḛ dee’g. 17 Deḛ pana: Mbaidɔmbaije Ala gə́ njesiŋgamoŋ, i gə́ si keneŋ kédé gə́ dɔtar lé jeḛ n’rai oiyo yaa̰ mbata i ḭ gə boo-siŋgamoŋ ləi taa ne ɓeeko̰ ləi o̰ ya. 18 Ginkoji dəwje gə raŋg ra oŋg, nɛ oŋg-boo ləi taa dee rəw, kàr gaŋg-rəwta dɔ njé gə́ d’wəi’g lé kàree teḛ mba̰, kàr kuga dɔ ji kuraje ləi gə́ njéteggintaje ləm, gə dɔ ji deḛ gə́ to gə kəmee ləma, gə dɔ ji njéɓel riije gə́ to dəwje gə́ boo-boo əsé to dəwje gə́ gɔ-gɔ kara kàree teḛ mba̰ ya ləm tɔ. Kàr tuji deḛ gə́ tuji naŋg nee kara teḛ mba̰ ya .
19 Kəi-Ala gə́ to dara lé təa ɔr to tag, ar sa̰duk-manrɔ gə́ yeḛ man ne rəa lé to raga ndəgəsə. Ndi tel ləm, dəwje d’unda bula ləm, ndi ndaŋg ləm, naŋg yə ɓugu-ɓugu ləma, ndi kwɔji kara ər ɓai-ɓai ləm tɔ .