Faren za ma joŋzahsyiŋrĩ
1 Za joŋzahsyiŋ ma morsǝ̃ǝ ban Lewi ka lwaara sǝr ma syak ɓǝǝ ka ren kǝsyil za Israel a, a ga lwaara farel ma ɓǝǝ pǝzyil fan mai moo joŋra syiŋ ne ko, ne fan nyi mai za moo nyira nyi Dǝɓlii. 2 Ka yeara ne sǝr ma syak ɓǝǝ tǝgbana zahban Israel manyeeki ah mo ne ya. Fan ma ɓǝǝ ako ye mai ka mo joŋra zahsyiŋ pel Dǝɓlii tǝgbana Dǝɓlii mo faa.
3 Koo zune mo ŋgoŋ ŋgǝǝri wala pǝsãhm joŋ syiŋ ne ɓe, ka mo nyiko sah ah ne mǝmgbee ah ne ɓǝr manjoklii ah nyi za joŋzahsyiŋrĩ. 4 Mo lwaara zah faren ɓǝǝ ma kǝpel ah daga pǝzyil sor ɓiiri, bii lee kpuu vin, ne nǝm ɓii tǝkine syiŋ gwii ɓii daŋ. 5 Mor Dǝɓlii Masǝŋ ɓii nǝǝ ban Lewi kǝsyil zahban ɓii daŋ, mor ka mo joŋra zahsyiŋ pel ah ga lii ga lii.
6 Lewitiyo mo kaako ɓo pǝ yaŋ makẽne mo kǝsyil za Israel daŋ, zahzyil ah mo 'yah ɓe, mo geko pǝ cok mai Dǝɓlii mo nǝǝ ɓo ka za mo juupel wol ah gŋ, 7 ka mo joŋko zahsyiŋ pel Dǝɓlii Masǝŋ ah gŋ ŋhaako, tǝgbana Lewitien manyeeki ah mo tǝ joŋra gŋ ta. 8 Sai mo lwaako farel tǝgbana mǝ za joŋzahsyiŋ manyeeki ah ra ta, so ka mo byakko fan mai zan ah moo peera gin nyi.
Lai tǝ ɓǝ zah fan joŋ za bai tan Masǝŋ
9 Ne cok we ge dan pǝ sǝr mai Dǝɓlii Masǝŋ ɓii mo tǝ ga nyi nyi we ɓe, ka we syee mor zah fan joŋ maɓe' ah na za mai mo kaara ɓo gŋ moo joŋra ka. 10 We joŋ syiŋ ne wee ɓii tǝ wii pǝ cok joŋ syiŋ ɓii ka. We soɓ za ɓii mo joŋra yiila, wala joŋ kǝndaŋne, ẽe ciŋ, 11 tǝkine byãh syiŋ ka, we soɓ ra faa ɓǝ ne mǝǝzuwuŋ wul tǝkine faa ɓǝ ne coksyiŋ ka ta. 12 Dǝɓlii Masǝŋ ɓii syiŋ za ma joŋ faɓe' ma morãi ɓo, mor ah tǝ nĩi za mai mo pǝ sǝr ah pel ɓiiri. 13 Amma we yea na za tǝ goŋga wo Dǝɓlii.
Masǝŋ faa zye ga pee profeto ge
14 So Mosus faa: Za mai we tǝ ren sǝr ɓǝǝra, a syeera mor ɓǝ za ma joŋ kǝndaŋne, wala za ma ẽe ciŋ. Amma Dǝɓlii Masǝŋ ɓii nyi fahlii ah nyi we ka we joŋ nai ya. 15 A ga pee profeto tǝgbana me daga kǝsyil za ɓii ge, ka we laa zah ahe.
16 Ne zah'nan mai we tai kah waa Sinai, awe fii ka we laa kyaŋ Dǝɓlii mo faa ɓǝ nyi we faɗa kao, wala ka we kwo wii mai mo pel ah ka, mor we ɗuu galle, ka we wuk ka. 17 So Dǝɓlii faa nyi me: Fii ɓǝǝ mo fiira ɓo a pǝsãhe. 18 Me ga pee profeto tǝgbana mo daga kǝsyil za ɓǝǝ ge wo ɓǝǝra, me ga cuu ɓǝ mai ka mo faako nyi ra, a ga faa ɓǝ mai daŋ me faa ɓo nyi ko nyi zana. 19 Dǝɓ mo zyii ka laa ɓǝ mai profeto ah mo faa pǝ tǝɗii ɓe ya ɓe, me ga ŋgoŋ kiita tǝ dǝɓ ahe. 20 Amma profeto mo kal faa ɓǝ pǝ tǝɗii ɓe, so me ye me ka pee ko ɓo ka faa ya ɓe, a ga wuu. So profeto makẽne mo kal faa ɓǝ pǝ tǝɗii masǝŋ ki ra ɓe laŋ, ka mo ira ko pǝ wul ta.
21 Maki we ga foo, ɓǝ mai profeto ah mo faa, ru ga tǝ ɗii, ɓǝ ah mo faa gee wo Dǝɓlii ge ya ne ɓe, 22 profeto mo faa ɓǝ pǝ tǝɗii Dǝɓlii, so ɓǝ mai mo faako mo joŋ ge cok ah ya ɓe, ka ɓǝ faa Dǝɓlii ye ka, ka profeto ah faa ɓǝ ah ɓo ne swah suu ahe, ka we ɗuu gal profeto ah ka.
Né gə́ kəm kar njékinjanéməsje gə Ləbije d’iŋga lé
1 Njékinjanéməsje ləm, gə Ləbije ləma, gə ginkoji lə Ləbi doŋgɔ ləm tɔ lé d’a kiŋga né ka̰ dee əsé nédɔji lə dee na̰’d gə Israɛlje el, d’a kul rɔ dee gə nékinjanéməsje gə́ ka̰ roo kwa ne Njesigənea̰ meḛ dee’g ləm, gə nédɔji gə́ to ka̰ Njesigənea̰ lé ləm tɔ ɓa. 2 D’a kiŋga nédɔji lə dee mbuna ŋgako̰ deeje’g el: Njesigənea̰ ɓa a to nédɔji lə dee to gə́ yeḛ pa ne taree ar dee lé tɔ .
3 Aa ooje, yee ɓa gə́ néka̰ njékinjanéməsje gə́ wɔji dɔ koso-dəwje gə wɔji dɔ deḛ gə́ d’a kinja nékinjanéməsje gə́ to bɔ maŋg əsé ŋgon badə: d’a kar njekinjanéməs kɔbee ləm, gə ka teaje ləma, gə tamasee ləm tɔ. 4 Seḭ a kaareeje dɔ kó lə sí gə mán-nduú lə sí gə ubu lə sí gə́ doŋgɔr ləm, gə bḭ badje lə sí gə́ dɔtar ləm tɔ, 5 mbata to yeḛ nja ɓa Ala lə sí gə́ Njesigənea̰ mbəree mbuna ginkojije’g lai, gə mba karee ra kula gə ri Njesigənea̰, yeḛ ləm, gə ŋganeeje ləm tɔ, saar-saar gə no̰.
6 Loo gə́ dəw gə́ ginkoji’g lə Ləbi a gə kḭ kya̰ loo gə́ yeḛ sí keneŋ, gə́ to mee ɓee gə́ Israɛl mba kaw ra ɓee loo gə́ wa mée yaa̰’d gə́ to loo gə́ Njesigənea̰ a mbər lé ləm, 7 mba ra kula gə ri Ala lə sí gə́ Njesigənea̰ to gə́ ŋgakea̰je lai gə́ to Ləbije gə́ d’aar ne no̰ Njesigənea̰’g bèe ləm tɔ lé ndá 8 yeḛ a kiŋga nésəa karee asəna gə ka̰ dee-deḛ ya ləm, néje lai gə́ yeḛ iŋga dɔ nénduba’g lə bɔbeeje gə́ yeḛ ndogo lé kara a to kea̰ mba karee al ne rəa ləm tɔ.
Njénékooje gə njérambeḛje
9 Loo gə́ seḭ a ka̰dje mee ɓee’d gə́ Ala lə sí gə́ Njesigənea̰ a kar sí lé ndá seḭ a ndooje gə mba ndajije néraje gə́ mina̰ gə́ ginkoji dəwje gə raŋg neelé ra lé el. 10 Maji kar dəw kára kara a kar ŋgonee gə́ diŋgam əsé yeḛ gə́ dené dəs dan pər’g el ləm, njénékooje əsé njétən-kéréméje əsé njémbeḛje d’a godo mbuna sí’g ləma , 11 njéragosɔ-pa-ne-taje əsé dəw gə́ a kaw rɔ njésaŋ ndilje’g, əsé njéndo̰-ərje’g, əsé dəwje gə́ njédəji dəwje gə́ d’wəi ta ləm tɔ lé d’a godo mbuna sí’g tɔ . 12 Mbata nana ɓa gə́ ra néje gə́ togə́bè lé yeḛ mina̰ kəm Njesigənea̰’g tɔ, néraje gə́ mina̰ neelé ɓa Ala lə sí gə́ Njesigənea̰ a gə tuba ne ginkoji dəwje gə raŋg neelé no̰ sí’g gə mbəa. 13 Seḭ a toje njémaji kɔr njoro̰gje to gə́ Ala lə sí gə́ Njesigənea̰ bèe .
14 Mbata ginkoji dəwje gə raŋg gə́ seḭ a gə tuba deeje lé d’oo ta lə njétən-kéréméje gə njénékooje gə́ togə́bè ya nɛ seḭ lé Ala lə sí gə́ Njesigənea̰ ndigi kar sí raje togə́bè el. 15 Ala lə sí gə́ Njesigənea̰ a kɔr dəw kára mbuna ŋgako̰ síje’g karee to njetegginta to gə́ ma bèe ndá seḭ a kooje ta ləa ! 16 Yee ɓa to ta gə́ seḭ nja kara dəjije Ala lə sí gə́ Njesigənea̰ loo gə́ Orɛb, loo gə́ seḭ paje ne ta ndɔ mbo̰ dɔ na̰’g lé seḭ pajena: Jeḛ ndigi kooje ndu Njesigənea̰ Ala lə síjeḛje lé el ləm, jeḛ ndigi kooje pər gə́ taa gəgəgə lé el ləm tɔ, nà j’a kwəije lé. 17 Njesigənea̰ ilam’g pana: Né gə́ deḛ dəji lé to né gə́ maji ya. 18 M’a kɔr njetegginta kára mbuna ŋgako̰ deeje’g to gə́ i bèe ɓa m’a kɔm taje ləm təa’g ndá yeḛ a kula dee néje lai gə́ m’a kun ndum dɔ’g karee lé. 19 Ɓó lé dəw kára a koo taje ləm gə́ yeḛ a kulá gə rim lé el ndá ma nja ɓa m’a dəji debee neelé gée . 20 Nɛ njetegginta gə́ ḭ gə kəsta pa ne ta gə́ ma ɓa m’un ndum mba karee pa gə rim el əsé pata gə ri magəje ndá njetegginta neelé a kwəi gə kwəi ya.
21 Banelə seḭ a dəjije rɔ sí pajena: Ta gə́ yeḛ pa gə́ Njesigənea̰ ulá el lé see dəw a gər to gə́ ban wa. 22 Loo gə́ ta gə́ njetegginta pa gə ri Njesigənea̰ lé née teḛ aree aw lée’g béréré el ndá yee ɓa to ta gə́ Njesigənea̰ ɓa pa el. Gə goo kəsta ɓa njetegginta neelé pa ne: maji kar sí ɓəleeje el.