Zyeɓra ɓǝ ka Nehemias
1 Sanbalat, Tobiija, Gesem, ne tǝcoŋ za syiŋ ɓuu manyeeki ah mo laara ru vǝr yeɓ vuu ɓaale ɓe, zah'wǝǝ ah ra kǝkao, amma ru maa zahfah ah ra ge gŋ ya ba, 2 so Sanbalat ne Gesem peera pee ge nyi me faa, me ge zyaŋ ne ra yaŋ maki ah pǝ cok tǝforoŋ Ono, a kyeɓra fahlii ka joŋ ɓǝɓe' wo ɓe. 3 Me pee za ge wo ɓǝǝ me faa: Me tǝ joŋ yeɓ ma'man ahe, me ka gak gan a, me ka soɓ yeɓ ka ɗah uu ka so kal ga wo ɓii ŋhoo ya.
4 Peera pee wo ɓe nai joŋ zahlǝŋ nai, so ame jin zyii ɓǝ ah ga zah ɓǝǝ na mai daŋ ta.
5 So Sanbalat pee leetǝr patǝ dappe ah wo ɓe, soɓ zah ah gǝǝ, ɓaŋ nyi dǝɓ yeɓ ah jol ge ne ko. 6 Ŋwǝǝ pǝ leetǝr ah faa: Me laa zah Gesem, za ki mai mo kaa ryaŋra sǝr Yuda ɓo tǝ faara ŋ amo ne Yahuduen manyeeki ah we tǝ kyeɓ ka ur ɓǝ, mor ah ako ye joŋ we tǝ vuu ɓaale ko. So za tǝ faara laŋ mo tǝ 'yah ka kaa goŋe, 7 mo woo profetoen manyeeki ah rǝk ɓo, ka mo laira ɓǝ yaŋ Jerusalem faa, amo ye goŋ sǝr Yuda. Zǝzǝ̃ǝko goŋ ga laa ɓǝ ahe, mor ah me foo, amo ne me na ge zyaŋ ki, ka na faa ɓǝ tǝ ɓǝ ahe.
8 Me jin zyii ɓǝ ah ge zah ah faa: Goŋga ka pǝzyil ɓǝ mai mo faa ya, amo ye foo ɓǝ ah daŋ ɓo ne suu ɓo, ko mo faa ɓo. 9 Ara daŋ a kyeɓra ka gal mo re ru, ru soɓ yeɓ ahe. Amma Masǝŋ, mo joŋ me pǝswahe.
10 So ne cok ah me ur kal ge yaŋ Semaja we Delaja we Mehetabel, mor lwaa cok ka gin a, me so ge ka ẽe ko. Faa nyi me: Amo ne me na ge muŋ suu man pǝ cok matǝdaŋdaŋ yaŋ Masǝŋ, ka na coo zahfah ge tǝ suu mana, mor a ga gera ne suŋ ka in mo pǝ wulli. 11 Me zyii zah ah faa: Ame ye ka dǝɓ mai ka me ɗuu muŋ ya. Dǝɓ ma na me ano ne fahlii ka ɗuu dan ga ɓǝr Masǝŋ kor ka ǝ̃ǝ cee suu ah ne? Me ge gŋ ya .
12 Ne cok ah me tǝ ɓe, Masǝŋ ye ka faa ɓǝ ɓo nyi ko ya, amma Tobiija ne Sanbalat ye soora ko ɓo ne lakre, 13 mor ka gal mo re me, ka me joŋ faɓe' ka ɓeɓ tǝɗii ɓe, tǝkine syak me.
14 Masǝŋ, mo foo ɓǝ fan mai Tobiija ne Sanbalat mo joŋra wo ɓe, mo ŋgoŋ kiita tǝ ɓǝǝra. So mo foo ɓǝ mai Noadia profeto madǝwin ne profetoen manyeeki ah mo kyeɓra ka ren gal nyi me ta.
Yeɓ vuu ɓaale vǝrri
15 Fahfal zah'nan jemma dappe tǝtǝl gwa, yeɓ vuu ɓaale vǝr ne ko, pǝ fĩi Elul zah'nan jemma gwa tǝtǝl dappe ahe. 16 Ne cok za syiŋ ɓuu mo laara ɓǝ ahe, za sǝr mai mo kaara ryaŋ ru ɓo daŋ, gal re ra pǝlli, mor tǝra ɓe, Masǝŋ ye gbah jol ɓuu ɓo tǝ yeɓ ahe. 17 Ne cok ah zaluu Yahuduen manyeeki ah a peera leetǝr kǝsyil ki ne Tobiija. 18 Za sǝr Yuda manyeeki ah ra pǝlli, ara mor ahe, mor ako ye bǝǝ Sekania we Arak, so wel ah Johanan ɓaŋ mǝlaŋ Mesulam we Berekia kan ɓo ta. 19 Za a gin faara ɓǝ yeɓ sãh mai Tobiija mo joŋ kah ɓe, so a keera ɓǝ mai mee faa daŋ ga nyi ko, so ako laŋ a pee leetǝr gin nyi me, a kyeɓ ka gal mo re me.
Njéba̰je tel ree d’o̰ njuma̰ Nehemi ya ɓəi
1 Loo gə́ Sanbalat gə Tobija gə Gesem gə́ to Arabə gə njéba̰je lə sí gə́ raŋg d’oo to gə́ m’gɔl ndògo-bɔrɔ lé ləm, m’ar kəmeeje gə́ ta̰ kara godo ləm tɔ nɛ tarəwkɔgje gə́ joo ɓa m’tula el ɓəi ndá 2 Sanbalat gə Gesem d’ula kula d’am pana: Gə́ ree ar sí j’iŋgaje na̰ mee ŋgan-ɓeeje gə́ to wəl-loo gə́ Ono. Deḛ d’wɔji meḛ dee’g mba ra səm majel. 3 Ma m’ula njékaḭkulaje rɔ dee’g gə ta gə́ nee m’pana: Kula gə́ to dɔm’d gə́ m’aar m’ra lé to kula gə́ boo, ma m’askəm kaw el. Loo gə́ m’a gə kaw rɔ sí’g ndá kula lé a kaar naŋg.
4 Deḛ d’ula kula rɔm’g togə́bè ya as gɔl sɔ nɛ ma m’ila dee keneŋ to gə́ kédé lé ya tɔ. 5 Sanbalat ar kura ləa ree gə ta neelé gə́ njekɔm’g gɔl mi gə kam maktub gə́ təa to tag jia’g. 6 Yeḛ ndaŋg ta keneŋ pana: Deḛ pa taree mbuna ginkoji dəwje gə raŋg’g ndá Gasmu gəd ta neelé pana: I seḭ gə Jibje seḭ wɔjije gə mba kḭ raje ta, yee ɓa gə́ ginee gə́ i gɔl ne ndògo-bɔrɔ lé gə mbəa. Deḛ pana: I ɓa a gə tel to mbai lə dee ləm, 7 i unda njéteggintaje mba kar dee d’ila mber Jerusalem to gə́ i to mbai gə́ Juda ləm tɔ. Ndá ɓasinè lé taje neelé a kaw saar a koso mbi mbai’g. Bèe ndá maji kari gə́ ree ɓa gə mba kar sí j’wɔji na̰ ta dɔ’g. 8 Ma m’ar dee d’ula Sanbalat pana: Ta gə́ i pa lé to ta gə́ tɔgərɔ el, i ya ḭ ne məəi’g. 9 Dəwje lai neelé ndigi kɔm ɓəl dɔ sí’g ndá deḛ d’ula na̰ pana: Meḛ sí a kila kas ləm, kula kara j’a raje el ləm tɔ.

Ǝi Ala, ɓasinè am siŋgam!

10 Ma m’aw kəi lə Semaeja, ŋgolə Delaja gə́ to ŋgolə Mehetabeel. Yeḛ lé udu rəa kəi ndá yeḛ pana: Ar sí j’awje na̰’d mee kəi-Ala’g dan mee kəi gə́ to gə kəmee’g, ar sí j’uduje tarəwkəije gə́ to gə kəmee, mbata d’a gə ree gə mba tɔli ndá loondul’g nee ya d’a gə ree mba tɔli ya.
11 Ma m’ilá keneŋ m’pana: See dəw gə́ to gə́ ma bèe a kaḭ wa! See dəw gə́ to gə́ ma bèe a kaskəm kandə mee kəi gə́ to gə kəmee’g mba kisi kəmba wa. M’a kandə keneŋ el ya saar.
12 Bèe ɓa ma m’gər gao to gə́ Ala ɓa ulá el. Nɛ yeḛ tegginta wɔji ne dɔm mbata Sanbalat gə Tobija d’aree lar ya. 13 Deḛ ndogo gelee togə́bè d’unda ne meḛ dee yel to gə́ m’a ɓəl ndá m’a tel rɔm goo ta’g lə dee mba ra ne kaiya. Yee ɓa deḛ ra mba kar rim ɓar ne majel ləm, mba kar rɔkul-boo dəb ne dɔm’g ləm tɔ.

14 Ǝi Ala ləm, maji kari ar məəi olé dɔ Tobija gə Sanbalat gə dɔ kula ra deeje’g. Ar məəi olé dɔ Noadia gə́ to njetegginta gə́ dené ləm, gə dɔ njéteggintaje gə́ raŋg’d gə́ saŋg loo kɔm ɓəl dɔm’g lé ləm tɔ.

15 Deḛ ra kula gɔl ndògo-bɔrɔ as ndɔ rɔ-mi-giree-joo ɓa tɔlee bém mee ndɔ gə́ njekɔm’g rɔ-joo-giree-mi lə naḭ Elul tɔ. 16 Loo gə́ deḛ lai gə́ to njéba̰je lə sí d’oo ndá ginkoji dəwje gə raŋg lai gə́ gugu gir sí lé ɓəl unda dee badə gaŋg dee. Rɔkul-boo dəb dɔ dee’g ndá deḛ gər to gə́ kula neelé jeḛ n’tɔleeje bém gə goo torndu Ala lə sí lé ya.
17 Mee ndəaje gən lé kara dəwje gə́ boo gə́ Juda d’ula gə maktubje ta-ta d’ar Tobija ləm, deḛ kara d’iŋga kea̰-yeḛ ləm tɔ. 18 Mbata dəwje gə́ Juda bula d’ɔm səa na̰’d gə ndu manrɔ mbata yeḛ to məəm Sekaniaje, gə́ to ŋgolə Ara ləm, ŋgonee Jokana kara taa ŋgolə Mesulam, ŋgolə Berekia gə́ dené ləa ləm tɔ. 19 Deḛ pa taje gə́ maji dəa’g kəm’g ləm, deḛ ndaji ta ləm d’aree ləm tɔ. Tɔɓəi Tobija ula gə maktubje mba kɔm ne ɓəl dɔm’g ya.